Peticija proti davku na knjigo!

• Lista podpisnikov - fizične osebe
• Lista podpisnikov - institucije

Zgodovinska pobuda Slovenije - Ministrica Majda Širca predstavila pobudo o uvedbi ničelne davčne stopnje za knjigo - pobuda prejela podporo sedmih ministrov EU
Ministrica za kulturo Majda Širca je na seji Sveta ministrov za izobraževanje, mladino in kulturo v Bruslju govorila o položaju knjige in založnikov, ki izdajajo knjige v jezikih, ki jih govori manjše število ljudi. »Moj materni jezik je slovenščina, jezik, ki ga govori le dva milijona Evropejcev, vendar v skladu z demokratičnimi standardi EU sodi med enakovredne uradne jezike naše skupnosti. Za razvoj in prihodnost vsakega jezika je bistvena knjiga. Dostopnost knjig v matičnem jeziku je življenjskega pomena za obstoj številnih kultur.« Ko je Slovenija kot posamezna država članica in kot Skupnost pristopila k ratifikacijam Unescove Konvencije o varovanju in promociji raznolikosti kulturnih izrazov, smo se zavezali, da bomo skrbeli za njihovo varovanje in promocijo. Globalizacija in z njo povezani ekonomski vplivi namreč ne spodbujajo razvoja fizično šibkejših členov v duhovni ustvarjalnosti sveta. Zato se mi zdi smiselno, tako Širca, da bi bila v prihodnje zaradi potreb sodobnega časa kulturna politika v zvezi z obdavčevanjem knjig prepuščena odločitvam posameznih držav. V nekaterih državah je mogoče to področje v okoliščinah, ko njena proizvodnja v najširšem smislu omogoča izkoriščanje ekonomsko učinkovitih mehanizmov, prepustiti trgu in vključiti v splošne sisteme ekonomskih politik. Na majhnih jezikovnih področjih pa to ni mogoče. Ministrica Širca se je na zasedanju zavzela za to, da bi bilo državam članicam v prihodnje dovoljeno, da ohranijo stopnjo prožnosti glede načina uporabe obdavčenja za dopolnitev drugih politik. To pomeni možnost odobritve uporabe ničelne stopnje DDV na knjigo kot splošnega ukrepa, ki bi bil dostopen vsem državam članicam, če bi se odločile na tak način podpreti izdajateljsko dejavnost oziroma izboljšati dostopnost knjig končnim potrošnikom, in pravo rešitev za podporo ustvarjalnosti in večje dostopnosti vrhunskih umetniških vsebin, zapisanih v jezikih, ki jih primerjalno v Evropi govori manjše število ljudi. Ministrico Širco je na seji sveta podprlo sedem ministrov iz Irske, Litve, Malte, Belgije, Slovaške, Finske, Luksemburga. K. (Vir: Delo, 28. 11. 2009)

Menimo, da gre za pomemben korak v našem večletnem prizadevanju. V kratkem bomo dali pobudo za podobno peticijo na vseevropski ravni.

V ponedeljek, 23. oktobra 2006 smo zbrane podpise vložili v slovenski parlament. Skupno 6200 "spletnih podpisov" ter 16.508 podpisov na papirju.
Podpisovanje na spletni strani se nadaljuje!

Institucije, založbe, društva in podjetja vabimo, da svojo podporo peticiji sporočijo na elektronski naslov knjiga@peticija.si

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Izjave

Ugotavljamo, da so naše predhodne vlade več kot 125 let uspešno zavračale predloge, da bi se branje in znanje obdavčila.

Bistveno je, da sedanja vlada obdrži načelo ničelne stopnje za knjige in časopise.

Široka dostopnost knjig in drugih publikacij je bistvenega pomena za izobraževanje, razumevanje in rast naše družbe.

Uvedba davka na knjige bi imela uničujoč vpliv na nakupno moč šol, knjižnjic, študentov in posameznikov.

Značilna izjava politikov na največjem založniškem trgu v Evropi (Velika Britanija).

Noam Chomsky: Zelo pomembno je, da prebivalstvo odkrije, kaj načrtujejo z njim. Napori vlad in medijev, da bi vse skupaj držali pod preprogo, z izjemo obveščanja njihovih »domačih strank«, so povsem razumljivi. [Vir: Profit pred ljudmi]

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

dr. Kristina Brenkova, pisateljica: Peticijo sem podpisala, ker sem trdno prepričana, da pleme, kot smo Slovenci, ki imamo nizke naklade in ogromno brezposelnih, to potrebujemo.

prof. dr. Marko Marinčič, klasični filolog: Davek na knjige so doslej najbolj srdito zagovarjali reflektorjev željni estradni ekonomisti, ki literatom in kulturi sploh ne zavidajo denarja, temveč javni ugled.

Jože Faganel, direktor celjske Mohorjeve družbe: Pomembno se mi zdi, da je slovenska knjiga temelj narodne identitete, zaradi nje je nastala slovenska država, zato je njena naloga, da jo varuje za naslednje generacije in jo reši vseh bremen. V času socializma je bila knjiga oproščena prometnega davka, nato pa so jo z idejo o tem, da je knjiga prodajni artikel, obdavčili. Toda to je primerno za narode z večmilijonskimi nakladami! Ničelna stopnja bi se spodobila, tako bi bilo tudi prav.

Janez Skok, direktor založbe Sidarta: V Veliki Britaniji, kjer je knjiga predvsem posel in šele nato poslanstvo, je davek na knjigo 0%. Angleški jezik je globalen in njihovi založniki izdajajo knjige, vsaj potencialno, za ves svet.

V Sloveniji je knjiga, vsaj deklarativno, najprej poslanstvo, skorajda narodova svetinja, in šele potem posel oz. nekaj, kar se trudi biti posel. Z majhno zaokrožitvijo navzgor je slovenska knjiga obdavčena s skoraj 10%.

Slovenski trg je v svetovnem merilu ena izmed največjih miniatur. To je kruto in neizprosno dejstvo. Naš potencialni maksimalni doseg je dvomilijonski trg, kateremu lahko mirno odštejemo slab milijon tistih, ki jih knjiga malo ali sploh ne briga.

Stroški dela, priprave in skladiščenja so isti kot pri anglosaških sotrpinih, cene tiska pa precej višje zaradi nesorazmerno nižjih naklad.

Ob tako neuravnoteženih pogojih poslovanja slovenski bralci in založniki plačujemo državi 8,5% davek, ki naj bi se po novem dvignil na 20%.

0% davek na knjigo bi bil glede na zgoraj povedano majhna, a pravična pomoč dejavnosti, ki deluje na »nenormalnem« trgu in bi vodil k znižanju že tako visokih cen slovenske knjige. Morebitno povečanje davka na 20% pa je skorajda zagotovljen pogreb slovenskega založništva.

[Vir: Delo. Več]

Veno Taufer, pesnik: Spet trdim, da je jezik kapital – »tako kot zrak, voda, zemlja, gozdovi«. Da je »preživetveni kapital človeštva«. Kapital, ki omogoča identiteto naroda, človeških skupnosti, ohranja zgodovino, akumulacije stoletij mišljenja, omogoča odkrivanje duha in duše posameznika in drugega in vsega drugačnega. Jezik odpira prihodnost, z njim »kupujemo« prihodnost, bogatimo vrednosti vednosti potomcev. Jezik, v njem pisana umetnost, ni zgolj informiranje, marveč omogoča, izbrusi občutek za prav sámo smiselnost smisla informacije.
[Vir: Delo. Več]

Juraj Heger, direktor ugledne slovaške založbe Slovart: Splošna davčna stopnja je nedvomno zelo otežila delo malih založnikov, morda še v večji meri tudi preživetje manjših knjigarn. Toda, ker mali založniki na Slovaškem večinoma še vedno upajo, da se da preživeti s subvencijami in drugimi javnimi viri, so verjeli vladnim obljubam, da bo denar, ki bo zbran z davki na knjigo, vrnjen nazaj v kulturo in zato nekako sprejeli davčno reformo. Do tega seveda ni prišlo.

Richard Rosencrance: Zadnja in najvišja stopnja tekmovanja med narodi bo tekmovanje med izobraževalnimi sistemi in najbolj uspešne in bogate bodo tiste države, ki bodo imele najboljše izobrazbo in najboljši izobraževalni sistem. [Vir: The rise of the Virtual State]

Druge izjave in odmevi na peticijo: rubrika Mnenja in izjave

Mnenja in stališča objavljena na tej strani so mnenja podpisanih avtorjev in ne odražajo nujno tudi stališč pobudnikov in organizatorja peticije.

-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Založbe, društva, ustanove in posameznike vabimo, da na svojih spletnih straneh ustvarite povezave na to stran.

Zainteresirane opozarjamo tudi na možnost, da svoja elektronska sporočila v podpisu opremite z izjavo, kot npr.

Podpiram peticijo proti davku na knjigo: www.peticija.si

knjiga@peticija.si

Design: Boštjan Pavletič
Uredništvo: Založba Sanje
Spletna aplikacija: Spletoholik