Za avtonomnega človeka, suverene evropske države in neodvisno Evropo.

Spopad v Ukrajini se nevarno stopnjuje. V enem letu je, kljub medijski blokadi in agresivni politični propagandi, večini prebivalcev in prebivalk Evrope in ZDA postalo jasno vsaj dvoje: da je bila agresija izzvana in da vojna ni posledica norosti zgolj enega človeka ali zavojevalnih teženj Rusije.

Na dan je prišlo kar nekaj dejstev, ki niso v prid in čast zahodnim državam in zaradi katerih je ruski predsednik že pred časom izjavil, da je stopnja zaupanja Rusije do Zahoda skoraj nična. Izkazalo se je, da sta Nemčija in Francija kot državi garantki zavajali Rusijo pri udejanjanju sporazuma Minsk II, ki je od Kijeva zahteval ustavno ureditev manjšinskih pravic za ogrožene rusko govoreče prebivalce in prebivalke države.  Po besedah nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel je šlo le za kupovanje časa pri pripravah na vojno.

Pred nekaj dnevi objavljena raziskava uglednega ameriškega novinarja Seymourja Hersha je potrdila slutnje mnogih, da ZDA, tako kot je to napovedal njen predsednik, stojijo za uničenjem strateških plinovodov med Nemčijo in Rusijo. To dejanje lahko označimo za terorizem, za porušenje dveh pomembnih mostov gospodarskega sodelovanja v Evropi.

Med dosedanjim potekom vojne so se odvili vsaj trije krogi pogajanj med neposredno v spopade vpletenima stranema, pri katerih je bil v marcu 2022 po poročanju neodvisnih opazovalcev dosežen obojestranski dogovor o miru, ki pa ga Zahod ni hotel sprejeti in je z izsiljevanjem pognal Ukrajino v nove krvave spopade ter pospešil njeno oboroževanje z vedno močnejšim in učinkovitejšim orožjem.

Prebivalcem in prebivalkam Evrope in ZDA se tako, kljub zdravorazumskim svarilom izkušenih geostrateških analitikov in pomembnih javnih osebnosti, ne glede na njihovo politično prepričanje, podobno kot se je dogajalo v času pandemije, spet vsiljuje samo ena možnost. Ta možnost že do sedaj kaže podobno pogubne neposredne in posredne posledice: nadaljevanje vojne in njeno stopnjevanje.

Bistvena razlika se kaže morda le v tem, da posledic te norosti ne bo mogoče niti za trenutek prikrivati. Priča smo nevarnim in usodnim lažem in manipulacijam politike in medijev o resničnih vzrokih konfliktov. Ta zavajanja nas oddaljujejo od možnosti za dosego miru in nas vodijo v bližino jedrskega spopada oz. permanentno svetovno vojno.

Zveza Nato je ob prelomljenih obljubah zahodnih politikov in z agresivno politiko širjenja proti vzhodu ignorirala desetletna opozorila Rusije in njena prizadevanja, da bi po mirni poti prišli do sporazumne in za vse sprejemljive varnostne politike v Evropi in svetu. Izigrana so bila pričakovanja državljanov novih članic po mirnem dogovarjanju, varovanju in zaščiti ter nas izpostavila neposredni vojni nevarnosti ter njenim posledicam. K temu lahko dodamo tudi vpliv po mednarodnem pravu nezakonitih sankcij, katerih negativne posledice se kot bumerang vračajo in prizadevajo zlasti prebivalce in prebivalke držav, ki so jih uvedle, prvenstveno članic Evropske unije.

O vsem tem državljani in državljanke Slovenije, podobno kot ostali prebivalci in prebivalke Evrope, v enem letu eskalacije vojaških aktivnosti nismo imeli priložnosti javno izraziti svojega mnenja.

Glede na sedaj znana dejstva in burna dogajanja v mednarodni politiki smo mnenja, da nas množični mediji zavajajo in da naša država ni napravila vsega, k čemur jo zavezuje 124. člen ustave, ki govori o obrambi. Ta pravi, da pri zagotavljanju varnosti država izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Kot država, ki vojaško nikogar ne ogroža, si Slovenija lahko privošči govoriti diplomatsko resnico in s celovitim in modrim razumevanjem situacije po svojih močeh prispevati k mirnemu reševanju sporov. Miru pa nikakor ni mogoče doseči s stopnjevanjem oboroževanja, z vojnim hujskaštvom, s podžiganjem rusofobije, trganjem diplomatskih odnosov in blokiranjem pogajanj.

S to izjavo se pridružujemo številnim državljanom in državljankam Evrope, ki pozivajo svoje vlade k pravičnosti. Vlado Republike Slovenije pozivamo, da se zavzame za predloge in korake, ki bodo po mirni poti vodili k čimprejšnji ustavitvi spopadov in pogajanjem!

V Ljubljani, 14. februarja 2023

PRVOPODPISNIKI: Ira Zorko, Tomaž Mastnak, Miklavž Komelj, Boris Šinigoj ml., Karel Gržan, Andrej Detela, Rok Zavrtanik, Rastko Močnik

SOPODPISNIKI: Spomenka Hribar, Jože Pirjevec, Matevž Lenarčič, Branko Gradišnik, Igor Kononenko, Branko Damjanovič, Andrej Pleterski, Boris Šinigoj, Peter Kovačič Peršin, Erik Majaron, Jaka Modic, Boris Romih, Svetlana Mekina, Bojan Anđelković, direktor Zavoda Yugotranslate, Bojana Leskovar, Andrej Lukšič, Peter Smole, Barbara Vajda, Jana Pečečnik, Andrej Zdravič, Lilijana Stepančič, Vladimir Pirnat, Simona in Peter Tancig, Violeta Tomič, Esmeralda Vidmar, Biljana Dušić, Bojan Brecelj, Milček Komelj, Matjaž Manček, Suzana Koncut, Iztok Osojnik, Vojko Kogej, Dušan Trušnovec, Dragan Marušič, Maja Breznik, Marko Jakše, Alberto Avgustinčič, Tomaž Sajovic, Tatjana Jamnik, Jasna Knez, Miran Hladnik, Mojca Dobnikar, Gregor Kos, Janko Belin, Anna Gorbunova , Petra Preželj, Barbara Kožar, Igor Ž. Žagar, Simona Rebolj, Maja Bavdaž Gross, Inge Pangos, Jure Pogačnik